NIHČE VEČ NE BO VSTOPIL !!

Ko je Ellen White doumela, kakšno napako je naredila s trditvijo, da bodo vsi, razen 144000 "sveti", "padli s poti" in da je za njih "čas milosti končan" ter da ni osnovne možnosti, da bi bili zveličani, je kasneje svoje učenje oziroma definicijo zaprtih vrat redefinirala.

Ni se naredila le povsem nedolžno in neodgovorno za nastalo situacijo, temveč se je skušala opravičiti s svojim preroškim darom - vizijami! Tako je trdila, da je "skupaj z adventističnim telesom, nekaj časa po razočaranju leta 1844, verjela da so vrata milosti za večno zaprta ta svet." Rekla je tudi, da "je to pozicijo zavzemala preden ji je bila dana prva vizija, ki je bila luč dana od Boga in ki je popravila njihovo napako ter jim omogočila spregledati dejansko stanje."

Zaprta vrata

Ron Numbers govori o problemu:

"Do leta 1851 je Ellen opustila večji del doktrine o zaprtih vratih. A še vedno ni dopuščala možnosti za zveličanje tistih, ki so slišali a zavrnili sporočilo iz leta 1844, vrata pa so bila še vedno odprta za njih otroke, Miletariste ki bi sprejeli Sabbath sedmega dne in za tiste odkritosrčne duše, ki niso opustile sporočila iz oktobra 22. Sedaj se je pojavil problem, kaj storiti z navdihnjenimi pričevanji, ki govorijo, da so bila vrata že zaprta. V poizkusu, da bi poskrbela za to sramoto, sta ona in James zbrala njene zgodnje spise in sistematično brisala odstavke, ki bi lahko podprli to doktrino, ter izdala popravljeno verzijo: A Scetches of the Christian Experience and Views of Ellen G. White (1851). Od takrat naprej je Ellen javno zanikala, da je kadarkoli imela vizijo o zaprtih vratih ... Prophetess of Health, p.27

Prikrivanje o skrivnosti zaprtih vrat je bilo popolnoma razkrito v letu 1979, ko si je nekdo na kratek čas isposodil pismo iz arhiva White Estate, katerega je Ellen White poslala Joseph Bates - u, 13 julija 1847. Le-ta ga je fotografiral in nato objavil v reviji Adventist Currents, julija 1984. Povzetek iz pisma, v katerem Ellen govori o srečanju v Exeter, Mainu:

"Mnogi od njih niso verjeli v zaprta vrata. Zelo sem trpela na samem začetku srečanja. Zdi se, da je bila nevera na vsaki roki.

Tam je bila tudi neka sestra, ki je veljala za zelo duhovno. Veliko je potovala in bila močan pridigar večino časa zadnjih 20 let. Bila je resnično mati Izraela. A glede zaprtih vrat je razdelila poslušalstvo. Imela je veliko pristašev in ni mogla verjeti, da so vrata zaprta. In ko je sestra Durben vstala in govorila, sem bila zelo žalostna.

Celotna moja duša je bila v agoniji in ko je še govorila sem padla s stola na tla. Takrat sem dobila vizijo Jezusa, ki je vstal s posredovalnega prestola in odšel v najsvetejše kot ženin, da sprejme kraljestvo. Vsi so bili zelo zainteresirani v vizijo. Vsi so dejali, da je popolnoma nova za njih. Gospod je delal z mogočno močjo in vtisnil resnico v njihova srca.

Sestra Durben je vedela kakšno moč ima Gospod, saj jo je sama čutila mnogokrat in malo časa po tem, ko sem sama padla je tudi ona padla na tla in v joku prosila, da bi bil Bog milosten do nje. Ko sem prišla iz vizije, je moja ušesa pozdravilo petje in glasno vpitje sestre Durben. Večina njih je dobilo vizijo, in postavljeni so bili pred dejstvo zaprtih vrat."

Adventist Currents, julij 1984

29. junija 1851 v Camden - u, New York, je imela Ellen še eno vizijo o zaprtih vratih:

"Takrat sem videla, da je Jezus molil za svoje sovražnike, a to naj nas ne vodi v molitvah za hudobni svet, katerega je Bog zavrgel ... Videla sem, da si zli ne morejo več pomagati z našimi molitvami."

V letu 1851 je Ellen prav tako zapisala:

"Sveti Duh je prišel nad nas in me odpeljal v duhu v mesto živega Boga. Takrat mi je bilo pokazano, da Božje zapovedi in pričevanje Jezusa Kristusa o zaprtih vratih ne morejo biti ločena ..."

"Moj angel spremljevalec mi je rekel naj pogledam na naporno delo duš za grešnike ... Pogledala sem, a nisem videla ničesar, saj je čas njihove rešitve preteklost." EGW, Letter in Present Truth, 1, 3, pp. 22-23

Kljub temu, da je z napačnimi nauki vlekla vernike za nos sedem let, je kasneje vse, vključno z vizijami, zanikala, in v letu 1884 pisala:

"Za nekaj časa po razočaranju leta 1844, sem verjela, skupaj z adventističnim telesom, da so vrata milosti takrat bila za vedno zaprta za svet. To pozicijo sem zavzemala, preden mi je bila dana prva vizija. Bila je luč, ki mi je bila dana od Boga, ki je popravila našo napako in nam razodela pravo stanje." EGW, Selected Messages, 1:63

In zopet smo pri prostituciji uma, saj nekateri verniki še vedno trdijo, da Ellen White ni nikoli nasprotovala sama sebi, še manj pa Svetemu pismu. A malo jih je seznanjeno z knjigo One Hundred and One Questions About Ellen White and the Sanctuary, v kateri White Estate, organizacija kateri je Ellen White zapustila vse svoje spise, priznava:

"Ellen je napačno interpretirala to vizijo ... Napačno je zaključila, da nihče več po oktobru 22. ne bo mogel sprejeti Kristusa, da bo rešena le mala peščica adventistov in da bodo vsi ostali bili pogubljeni." Robert Olson, White Estate, 1981, p.58

Ellen se očitno ni menila za vrstice, kot so Matevž 24:36-44, v katerih je jasno rečeno: "Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ... Čujte torej, ker ne veste katerega dne pride Gospod vaš ... kajti Sin človekov pride ob uri, ki se vam ne zdi."

Rene Norbergen je v knjigi, ki je bila na veliko propagirana s strani adventistov in prodana v velikih nakladah podal deset kriterijev (ki temeljijo na Deut. 18:9; Izaija 8:20; 24:20; 58:1; Jer. 28:9; Mat. 7:15-20; 1.Kor. 14:3-4; 2.Petr. 1:20-21; 1.Janez 4:1-3) za sojenje ali je nek prerok iz Boga ali ne. V njegovem tretjem kriteriju pravi, da pravi prerok ne daje svoje lastne interpretacije prerokbe (2.Petrov 1:20). (EGW, Prophet of Destiny, 1972, pp.20-21).

V prejšnjem primeru torej White Estate priznava, da je Ellen podala svojo privatno (napačno) interpretacijo prerokbe. Ali torej White Estate priznava, da je Ellen lažni prerok ?

Preiskovalna sodba

Adventisti so zelo ponosni na "svoje doktrine", kot so Sabbath, stanje mrtvih in uničenje zlobnih. Pravzaprav pa so bile vse te doktrine že prisotne veliko preden so se bili formirali ASD. Le ena doktrina je originalna s strani adventistov, in to je nauk o preiskovalni sodbi. Ta doktrina je tudi edina, ki jo noben ne-adventistični teolog ni sprejel kot Biblično. Vendar je bila potrebna, da bi se maskirala napaka po velikem razočaranju leta 1844.

Po velikem razočaranju leta 1844 je Adventno moštvo potrebovalo razlago kje se je zataknilo in kaj je bilo narobe. Zgodba pravi, da je naslednjega dne mož po imenu Hiram Edson pešačil po svojem žitnem polju in premišljeval o zadnjih dogodkih. Sredi polja mu je Bog razodel kaj se je zgodilo 22. oktobra. Namesto da bi Kristus prišel iz Najsvetejšega v nebeškem svetišču na zemljo, je vstopil v Najsvetejše prvič po svojem vstajenju.

Če bi Hiram Edson resnično imel tako izkušnjo, bi bilo to zagotovo objavljeno v takratnih adventističnih glasilih. Šele leta 1882, ko je bil star 75 let in skoraj pred smrtjo, je končno napisal svojo izkušnjo v polju. Bilo je napisano z roko na rumen papir beležke in le pet strani je preživelo. Nobena velika adventistična figura se ni nikoli sklicevala na Edsona v pismih, člankih, pamfletih ali knjigah objavljenih pred 1892. Če je resnično bila vizija v polju, potem v tem času ni inficirala nikogar.

Prvi pisec, ki je leta 1851 napisal članek na temo Dan zore (Day Dawn) in prepričal James Whita in ostale adventistične voditelje, je bil Owen Crosier. S svetiščem se je ukvarjal tudi v drugih publikacijah, a nikoli skliceval na Edsonovo vizijo. Kmalu zatem je preklical svoje učenje o svetišču in zapustil adventistično gibanje.

V letu 1958 je bil poslan vprašalnik 27 adventistom, za katere so menili, da so visoko kvalificirani v jeziku svetega pisma in interpretacijah. Vseh 27 se je strinjalo, da je nemogoče lingvistično povezati Daniela 8:14 in Levitikus 16 ! Večina njih je prav tako dejala, da v kontekstu Danielu 8 ni nobenih dokazov za doktrino preiskovalne sodbe.

Na podlagi rezultatov tega vprašalnika je predsednik Generalne Konference formiral posebni komite, da bi to stvar enkrat za vselej uredili. Komite je bil sestavljen iz največjih glav, ki jih je imela ustanova, le-ti pa so zadevo premlevali celih pet let. Nazadnje, ne da bi naredili vsaj končno poročilo, je komite obupal in razpadel. Navkljub temu neuspehu in dejstvu, da je nekaj adventističnih teologov pisalo o temi, je cerkev ASD nadaljevala z učenjem preiskovalne sodbe kot Svetopisemske resnice.

Sprašujete zakaj tako? Ker je Ellen White osnova in temelj adventizma (čeprav bi moral biti ta temelj skala - Kristus).

"Ko Božja moč [beri EGW] priča za resnico, potem ta resnica stoji za večno. Nobena kasnejša domneva, ki bi bila v nasprotju Božji luči, katero je dal [njena pričevanja!!], naj ne bo gostoljubno sprejeta." EGW, Counsels to Writers and Editors, p. 31

LeRoy Froom, vodilni glas adventizma:

"Resnično, če ni dejanskega svetišča v nebesih, in ne duhovniške službe Velikega Visokega Duhovnika ki tam služi; ... potem nimamo upravičenega prostora v verskem svetu, ne misije in ne sporočila ustanove, nobenega izgovora za funkcioniranje kot ločena cerkev."

Zanimivo se mi zdi še omeniti, da ko je "Resnica o svetišču" pod tem naslovom izšla v Adventist Review, 6. in 13. nov (v dveh delih) leta 1980, je članek vseboval več kot 250 vrstic citiranih od Ellen White, a le eno iz Svetega pisma (Dan. 8:14).

Poglejmo, če se lahko odrežemo bolje !

Največje zlo preiskovalne sodbe je v tem, da uniči zagotovilo zveličanja. Bog pa želi, da njegovi ljudje uživajo v tem. Ko je Jezus umrl na križu je rekel "Končano je" a ASD pravijo "1844 se je šele začel kritični del".

Hebrejcem 9:12, 25 pravi kontradiktorno teoriji Ellen White:

"... ampak po svoji lastni krvi, enkrat za vselej v svetišče, ko je bil pridobil večno rešitev ..." Ch (glej tudi vrste od 23-25!!!)

"... ampak po svoji lastni krvi je vstopil [PRETEKLIK] enkrat [NE LETA 1844] v sveti prostor, ko je pridobil večno rešitev za nas." KJ

"... ampak On je vstopil [PRETEKLIK] v Najsvetejše [NE V SVETO] enkrat [NE LETA 1844] za vselej, po svoji lastni krvi, ko je pridobil večno rešitev." NIV

Vprašanje, ki bi ga postavil Ellen je naslednje: "Če lahko Bog ustvari vesolje v 6 dneh, zakaj potrebuje čas vse od 1844 do danes, da preišče knjige. Je Bog mar počasen bralec?"

Naslednji verzi kažejo na to, da je preiskovalna sodba napačna doktrina:

2.Timoteju 2:19

"... Gospod pozna svoje ..." Ch

"... Gospod pozna te, ki so njegovi ..."KJ

Janez 10:14

"... in poznam svoje [ovce] ..." Ch

"... in poznam svoje ovce ..." KJ

1.Janez 1:9

"... nas očisti sleherne krivice ..." Ch

Hebrejcem 1:3

"... potem, ko je po sebi izvršil [PRETEKLIK] očiščenje grehov naših ..." Ch

Kološanom 1:21

"... zdaj pa vas je spravil [PRETEKLIK] ..." Ch

Kološanom 2:13

"... ko nam je odpustil [PRETEKLIK] vse grehe ..." Ch

Hebrejcem 4:13

" in stvari ni skrite pred njim, temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo z njim opravek" Ch

Janez 5:24

" Resnično, resnično vam pravim, kdor posluša mojo besedo in veruje temu, ki me je poslal, ima večno življenje, in ne pride na sodbo, temuč je že prišel iz smrti v življenje." Ch

Če torej Jezus že pozna vse primere, kaj mora torej preiskovati ?