Kako je nastala knjiga Veliki boj ?!?

Brez Ellen White danes ne bi bilo adventizma, a brez teologov, filozofov, pesnikov, doktorjev medicine in pred Kristusom ponižnih in znanja željnih kristjanov ne bi bilo Ellen White, vsaj kakršne adventizem ne pozna. Govorim o plagiarizmu, literarni kraji, katero je prakticirala Ellen White in katero naj bi šele pozno v starosti, 6 let pred smrtjo, priznala.

V reviji Advent Review and Sabbath Herald so večkrat govorili o plagiarizmu in v nekem članku iz poznega junija leta 1980 pisali, da je Ellen nekoč nekomu priznala svoja nečedna početja in rekla, da mora odslej vsako njeno delo vsebovati opombe, v katerih mora pisati, od kod je bilo gradivo za njene knjige vzeto. Neki bralec je napisal reviji pismo in spraševal za datum, ko je bilo to neverjetno priznanje izrečeno. Odgovor v osebnem pismu, ki ga ostala bralska populacija ni nikoli videla, se je glasil:

"Sprašujete za datum, ko je Ellen White podala navodila, da morajo biti avtorji citiranega besedila vključeni v opombe v njenih knjigah. To je bilo okoli leta 1909. Sprašujete tudi, v katerih knjigah je bilo to upoštevano. Edina knjiga, ki jo je to doletelo, je bila Veliki boj, ki je v prenovljeni izdaji leta 1911 vsebovala opombe." Walter Rea, The White Lie, str. 49

Don McAdams je na zborovanju Glendale Committea (Ellen G. White and Her Sources - tapes of 28-29 Jan. 1980) izjavil:

"Če bi vsak odstavek v Velikem boju pravilno vseboval opombo vira z ustaljeno prakso in torej priznal avtorstvo tam, kjer se priznati mora, potem bi to bil skoraj vsak odstavek." vzeto iz knjige Walter Rea, The White Lie

Za tiste, ki še vedno ne morejo verjeti, da knjige Ellen White niso odraz njene razsvetlitve s strani Boga, bodo verjetno precej šokirani, ko bodo brali naslednje odstavke, saj jim je cerkev predolgo prikrivala resnico!!

Willi White, sin Ellen White, je 30. oktobra leta 1911 ob izidu nove izdaje Velikega boja (1911) izjavil:

"V stari izdaji je bilo podano več kot 700 bibličnih referenc, a le malo zgodovinskih referenc je vsebovalo podatek, od kod so bile vzete ali citirane. V novi izdaji pa bo bralec našel več kot 400  referenc od 88. avtorjev."

(Žal so številke prav zapisane !!)

Povedal je tudi to, da so nekatere citate v novi izdaji zamenjali z novimi, "močnejšimi", avtorjev nekaterih citatov pa sploh niso našli,

"vendar gre tu na srečo le za nekaj deset ali več manj pomembnih citatov." Selected Messages, Knjiga 3, Dodatek A

O originalnosti spisov Ellen White njen sin priča tudi v osebnem pismu:

"V zgodnjih dneh njenega dela je mati obljubila modrost v selekciji izmed rokopisov drugih, ... da bi ločila dragulje resnice od navlake napak. Vsi smo videli kako se je to izpolnilo, a kljub vsemu, ko mi je povedala za to, me je posvarila, naj tega ne povem drugim." "The Sources of The Great Controversy," Adventist Review, 23. feb. 1984, str. 5

Zaključek

Sveto pismo jasno govori o tem, kakšno je Božje mnenje o takem početju, Adventisti pa skušajo opravičiti Ellen s trditvijo, da v tistem času, po tistih zakonih, ne bi bila kriva plagiarizma ... A za sojenje duhovnih stvari prepustimo sodbo Svetemu pismu:

"Zatorej, glej, jaz sem zoper tiste preroke, govori Gospod, ki kradejo besede moje drug drugemu. Glej, jaz sem zoper preroke, govori Gospod, ki rabijo svoj jezik in pravijo: Govor Božji je. Glej, jaz sem zoper nje, ki prorokujejo sanje lažnjive, govori Gospod, ki jih pripovedujejo in zapeljujejo ljudstvo moje s svojimi lažmi in z bahanjem svojim; jaz pa jih vendar nisem poslal in jim nisem zapovedal, in ne koristijo temu ljudstvu nikakor, govori Gospod." (Jeremija 23:30-32)