Povzeto po eseju Alice Elizabeth Gregg - Adventist Currents, oktober 1983
Marian se je rodila 21. avgusta leta 1847 v North Berwicku. Ko je bila stara 4 leta je njena mati postala adventistka, kmalu zatem še oce. V letu 1868 se je cela družina preselila v Battle Creek, kjer je Marian pricela uciteljevati. Zaradi napornega dela je zbolela in po okrevanju poiskala službo pri tiskarski hiši Review and Herald.
Ko sta James in Ellen White odšla na pot v letu 1879 sta povabila Marian zraven. Njeno potovanje z EGW se je torej zacelo, ko je bila stara 32 let. Z njo je potovala v Kalifornijo - 1882, v Europo - 1885, nazaj v Kalifornijo - 1887, v Michingam - 1889, v Avstralijo - 1891 in zoped nazaj v Kalifornijo - 1900, spremljajoca jo kot urednica rokopisov.
Marian je postala "izdelovalka knjig", kot jo je klicala Ellen. "Ona vzame moje clanke, ki so objavljeni v raznih revijah in jih razvrsti med prazne strani v knjigah", je zapisala Ellen georgu A. Irwinu, ki je kmalu za tem postal predsednik generalne konference. "Ona prav tako poseduje kopije vseh pisem, ki sem jih napisala. Ko pripravljam poglavje za kako knjigo se Marian spomni, da sem že napisala nekaj na to temo in ce najde kaj mocnega, potem to doda." (3)
Goreci sledilci EGW so vcasih naslavljali Marian in Fanni kot "prepisovalki" (kar naj bi pomenilo, da je njuno delo bilo omejeno le na mehanicno delo, kot je naprimer popravljanje slovnice, crkovanja in postavljanja locil) in bi bil njun doprinos k spisom minimalen - vendar pa obstajajo mnogi dokazi, da je delo literarnega asistenta pri Ellen bilo veliko vec. Vkljucevalo je reorganizirano prepisovanje in predlaganje spremenb v smislu modificiranja konteksta in dodajanja mocnejših argumentov - plus veliko vec. Marian ni bila zaman imenovana "izdelovalka knjig". Izvor za "mocnejše argumentirano besedilo" je mnogokrat poiskala v knjigah drugih verskih voditeljev (Alfred Ederscheim, William Hanna, John Harris, Daniel March, Henry Melvill, ce omenimo samo nekatere) in prav tako se je udeleževala pridig raznih adventisticnih pridigarjev, ter tako tudi tam pobrala kakšno mocno izjavo.
Ne glede na to, kakšno je bilo mnenje Marian o podajanju akreditacij, knjige so šle v tisk brez akreditacij in ko so se pricele vrstiti kritike in postavljati vprašanja o potencialnem drugem izvoru besedil, so Ellen in literarno osebje to cutili zelo ostro. Dudly M. Canright, eden izmed biografistov Ellen White je zapisal, da je bilo Marian "nekega dne slišati stokajoco iz sobe. Ko jo je neki delavec spraševal o vzroku njene težave je odvrnila: "Želim si, da bi umrla! Želim si, da bi umrla!" "Zakaj? Kaj je narobe?" je vprašal oni. "Oh", odvrne Marian, "ta grozni plagiarizem." (10)
Svoje probleme je zaupala doktorju Charlesu E. Stewartu, ki je kasneje (leta 1907) napisal pismo Ellen White, v katerem pa ni omenjal Marian: "Zaupanja vredna oseba mi je povedala, da se ti v pripravljanju svojih knjig prosto posvetuješ z deli drugih avtorjev; in da je vcasih precej težko preurediti zadevo za tvoje knjige, ne da bi bralci spoznali, da so mnoge ideje vzete od drugih piscev." (12)
Vendar je zadeva še nekako tekla, dokler se ni literarnemu osebju pridružila Fannie Bolton. Ellen je zapisala, da Fanni "veckrat govori z literarnim osebjem, posebej z Marian in ji meša glavo, tako da precej težko shaja z Marian." (13)
Pogovori so tekli seveda glede podajanja akreditacij. Ko je Fanni govorila z Marian, sta pravzaprav ugotovili eno in isto stvar, le da je Fanni bila bolj zagreta. (14) Vendar pa, ko je Ellen stopila na prste Fanni si tudi Marian ni upala vec jezikati. (17)
Maja leta 1903 je bila Marian zaradi pljucnice hospitalizirana. Okrevala je, a ni pridobila vec istih moci. Slabo je spala in imela slab apetit. Kmalu ni mogla vec sedeti za pisalnim strojem in bila je zopet hospitalizirana. Od takrat naprej se ji zdravje, pogojeno z konflikti do plagiarizma in njegove velikosti, ni vec izboljševalo. (19, 20)
Da je Marian vprašanje plagiarizma nadvse mucilo
pricajo tudi pisma EGW, ki je v tem casu potovala po vzhodu. 9. oktobra
leta 1904 se je Ellen vrnila, a tudi ona osebno ni mogla prepricati
Marian,
da bi jedla. (21) 25. oktobra 1904 je Marian umrla. Nekateri so trdili,
da je umrla za tuberkulozo, a certifikat umrlega prica, da je umrla za
anemijo, težka komaj 26 kg!
Zakljucek:
Je mogoce, da je Marian videla izhod izpod situacije, ki je ni mogla
tolerirati,
le skozi stradanje? Se je izstradala do smrti?
Rference